Izgorelost
Izraz “burnout” (izgorelost) označuje stanje izpraznjenosti in poklicnega stresa. Do izgorelosti pride, ko je posameznik prezahteven do sebe in okolje od njega zahteva preveč. Čeprav je stres na delovnem mestu pomemben povzročitelj izgorelosti, ju ne smemo enačiti, saj je izgorelost negativna reakcija na stres, odvisna od načina soočanja posameznika.
Ali se počutiš izčrpanega/izčrpano, kljub počitku?
Ali se soočaš s stalno utrujenostjo, občutkom nemoči, obupa ali cinizma do dela?
Ali opažaš spremembe v svojem odnosu do dela? Morda se izogibaš nalog, izgubljaš motivacijo ali čutiš brezup do svojega dela?
Ali doživljaš glavobole, težave s spanjem, prebavne težave ali druge fizične simptome, ki bi se lahko povezovali z izgorelostjo?
Ali se je spremenila tvoja želja po druženju s prijatelji in družino? Imaš težave pri ohranjanju medsebojnih odnosov?
Kako se počutiš glede svojih dosežkov v službi? Ali se počutiš, kot da so tvoji napori nagrajeni?
Ali čutiš pomanjkanje nadzora nad svojim življenjem?
Ali opažaš, da izgubljaš nadzor nad svojimi odločitvami in prioritete?
Razvoj izgorelosti poteka skozi več stopenj:
Faza 1 – Veliko delovno navdušenje: Izrazito potreba po potrditvi, visok napor v prizadevanju za cilje, kar vodi v utrujenost in upad učinkovitosti.
Faza 2 – Stagnacija: Narašča frustriranost zaradi pomanjkanja nagrade za vložen napor. Pojavijo se dvomi v lastne sposobnosti, nezadovoljstvo, anksioznost, telesne težave.
Faza 3 – Socialna izolacija: Izguba stika z notranjim svetom, apatično vedenje do drugih, motnje v komunikaciji, socialna izolacija.
Faza 4 – Apatija oz. skrajna izgorelost: Jasni znaki depresije, vključno s samomorilnimi mislimi.
Znaki izgorelosti se lahko manifestirajo telesno, čustveno, v vedenjskem vedenju in na področju mišljenja. Pomembno je prepoznati te znake, ki vključujejo utrujenost, cinizem, neučinkovitost ter fizične in čustvene simptome.
Vzroki za izgorelost vključujejo družbene okoliščine, psihološke okoliščine življenja in dela ter osebnostne lastnosti. Pomembno je vzpostaviti ravnotežje med vlaganjem in zadovoljevanjem potreb ter prilagoditi delo in življenjski slog.
Pri obvladovanju izgorelosti se priporoča skrb zase, določanje meja delovanja, sprejemanje ukrepov za obvladovanje stresa ter iskanje podpore v družini, prijateljih ali strokovnjakih. Pomembno je tudi postavljanje lastnih meja in prepoznavanje pomembnosti drugih vidikov življenja zunaj dela.